Gimnazija Slovenj Gradec je že četrto leto ena od razvojnih šol v projektu PODVIG.
V tematski številki Vzgoje in izobraževanja je izšel prispevek, kako dijaki osmih gimnazij, med njimi naš lanski maturant Alen Planinšec, razmišljajo o podjetnosti.
Sledi povzetek članka z odgovori našega maturanta …
Podjetnostne kompetence so prisotne na vseh življenjskih področjih, zato jih nekateri imenujejo tudi kompetence za življenje. Podjeten posameznik prepozna svoja močna področja in jih v povezavi z lastnim znanjem zna predstaviti in uporabiti pri vsakdanjem življenju in v družbi, na delovnem mestu ter pri izkoriščanju priložnosti.
Poslanstvo gimnazij je razvijati samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje ter dijaka opremiti z znanji in kompetencami, ki vodijo k oblikovanju podjetnega posameznika.
KOMPETENCA PODJETNOSTI, KOT JO RAZUMEJO DIJAKI
Alen prepoznava šolski prostor kot poligon razvijanja kompetence, in sicer v obliki izkustvenega učenja, medpredmetnega povezovanja in drugačnega načina razmišljanja. Prav vseh osem dijakov pa prepoznava podjetnostne kompetence kot vseživljenjske veščine, ki omogočajo kakovostno življenje.
RAZVIJANJE KOMPETENC PODJETNOSTI V GIMNAZIJI
Zanimalo nas je, katere situacije v šoli pa dijaki prepoznavajo kot tiste, pri katerih so imeli priložnost razvijati podjetnostne kompetence.
Alen, dijak 4. letnika slovenjegraške gimnazije, se je spomnil primera reševanja problema v okviru ITS-a, ko so s sošolci reševali izziv, kako iz špagetov in lepila izdelati vzdržljiv most. Za uspešno zaključeno nalogo so morali delovati kot ekipa. Ključnega pomena sta bila sodelovanje in medsebojna pomoč. Sodelovanje s člani ekipe je bil Alenov največji izziv. Spoznal je, da sta za uspešno reševanje problema ključna pogovor med člani skupine in upoštevanje mnenja vsakega posameznika. Ob zaključku dejavnosti so dijaki predstavili svoje rešitve. Ob dobri vsebinski pripravi in podpori članov skupine je uspel izvesti uspešno predstavitev.
Razvijanje podjetnostne kompetence pri dejavnostih ITS-a pa ni edina priložnost, ki jo je prepoznal Alen. Pri jezikovnih in družboslovnih predmetih na Gimnaziji Slovenj Gradec so dijaki pogosteje izpostavljeni pripravi predstavitev. Po besedah Alena dijaki tako dobijo več priložnosti razvijanja ustvarjalnosti, vztrajnosti in izkustvenega učenja.
Dijaki, ki so sodelovali v intervjuju, so se strinjali, da imajo v šoli veliko dejavnosti, pri katerih imajo priložnost preizkušati in razvijati kompetence podjetnosti. Pri tem pridobivajo tudi izkušnje, ki bi si jih želeli večkrat ponoviti. Ena izmed takih izkušenj je sodelovanje z zunanjimi instituci- jami, ki ga je v pogovoru omenil Alen. Obiski institucij, kot so npr. Fakulteta za tehnologijo polimerov, astronomsko društvo, Urad RS za meroslovje, omogočajo dijakom pridobivanje znanj, do katerih pri rednih urah pouka (predvsem zaradi tehnične opreme) nimajo dostopa.
DIJAKI SVETUJEJO UČITELJEM
Vsi dijaki bi morali imeti možnost srečati se s kompetenca mi podjetnosti, jih razvijati in krepiti. To je misel, ki je bila skupna dijakom iz vseh osmih gimnazij. Njihov pogled na pomembnost razvitosti podjetnostnih kompetenc je najbolje predstavljen v Alenovih besedah, ko pravi, da z razvijanjem podjetnostnih kompetenc »profesorji nadgrajujejo sebe, spoznavajo svoje sposobnosti in se še bolj povežejo z dijaki in jim s tem omogočijo napredek. Verjamem, da bi s predstavitvijo pozitivnih strani kompetenc podjetnosti dijakom in profesorjem pridobili njihovo naklonjenost in zanimanje za ustvarjanje in sodelovanje pri krepitvi kompetenc podjetnosti. To bi prispevalo tudi k še večji povezanosti dijakov in profesorjev.«
Dijaki sami prepoznavajo priložnosti, pri katerih lahko intenzivneje razvijajo kompetence podjetnosti. Najpogosteje omenjajo interdisciplinarne sklope, dejavnosti pri rednem pouku, ko se teoretična znanja povežejo z izdelavo izdelkov, projektne tedne, sodelovanje oz. izmenjave dijakov z evropskimi šolami, izbirne predmete ter organizacijo start-up delavnic in podjetniških vikendov. Ključno sporo čilo dijakov učiteljem pa je, naj bo pouk zastavljen tako, da bo od dijaka zahteval reševanje življenjskih problemov, izzivov in omogočil uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
ZA KONEC POGOVORA Z DIJAKI
Ob zaključku tega intervjuja navajamo razmišljanji dveh dijakov, ki sta v svoji misli zaobjela doživljanje podjetnostne kompetence dijakov. Bor je rekel: »Tu gre vendarle za vseživljenjsko učenje, ki se začne že v zgodnjem otroštvu. In bolje kot se v obdobju odraščanja oborožiš z različnimi prijemi/podjetnostnimi kompetencami, boljše možnosti biti uspešen in napredovati boš imel na delovnem mestu.« Alen pa k temu dodaja: »Ljudje, ki imajo dobro razvite kompetence podjetnosti, laže uspejo na trgu dela, saj so bolj prilagodljivi. Svet postaja vse bolj povezan in prav je tako. Vsak posameznik bi moral prispevati k skupnosti in tako bi si ustvarili lepše in boljše življenje. Z razvitimi kompetencami podjetnosti je veliko laže sodelovati v skupnosti. Poznavanje več področij ključno pripomore k soustvarjanju skupnega dobrega. Na podlagi tega stališča se zavedam, da je pomembno, da vsak posameznik dela najprej na sebi in krepi svoje kompetence podjetnosti, saj lahko le tako kasneje prispeva svoj delež k družbi. Svoje kompetence podjetnosti bom vsekakor razvijal tudi pri nadaljnjem študiju, saj mi bodo koristile kasneje v življenju.«
